|
Današnje Vače so nastale po prihodu Rimljanov, ko je začela naselbina pod Krono propadati. Poročila o trgu Vače segajo zelo daleč v srednji vek. Naselbina je dobila pravice trga najkasneje v prvi polovici 15.stoletja. Takrat so bile Vače tržni kraj in privilegirano naselje, kar pomeni da so takratni prebivalci imeli pravico voliti sodnike in imeli tržne dneve. Iz Vač izhaja tudi eden najstarejših urbarjev z letnico 1647, ohranjena pa je tudi originalna listina s podpisom cesarice Marije Terezije in Jožefa II s katerim sta potrdila pravice in svoboščine da so Vače tržni kraj. V Valvasorjevem času je delovalo več fužin in še v začetku 19.stoletja so v bližnji okolici kopali in talili železno in bakreno rudo. Po letu 1820 so rudnike začeli opuščati, saj je po dolgih stoletjih kopanja začelo primanjkovati rude. Tudi začetek 20.stoletja je bil za Vače pomemben. Pisalo se je leto 1903 in Vače je zajel hud požar, od katerega so ostale le ruševine. A Vačani so niso dali in so vas popolnoma obnovili. In tako kot je vzcvetela vasica so tudi njeni prebivalci začeli razvijati kulturno in družabno življenje. Vačani so že od nekdaj (no, če smo iskreni predvsem Vačanke) sloveli po tem da zelo radi govorijo in pojejo, in zaradi ljubezni do zborovskega petja je bilo leta 1909 ustanovljeno pevsko društvo Lipa, ki seveda v drugi zasedbi deluje tudi danes. Od leta 1925 do začetka druge svetovne vojne je na Vačah delovalo Društvo kmečkih fantov in deklet, ki so skrbeli , da stari krajevni običaji ne bi tonili v pozabo. Tradicijo pa danes ohranja in nadaljuje Društvo žena in deklet Vače.
Na Vačah so se rodili tudi mnogi znani možje, med njimi filozof Matija Hvale, tržaški škof in reformator slovenskega knjižnega jezika Matevž Ravnikar in skladatelj Anton Lajovic. Sredi trga pa stoji mogočna cerkev iz leta 1844, v kateri so slike znanih slikarjev (Langus, V. Metzinger, Šubic, Pustavrh). Znana je tudi zaradi božjega groba, ki je čudovit steklarski izdelek iz 19.stoletja in pa zakristijskega zvonca iz leta 1645. Pa se pomaknimo v okolico Vač, najprej se odpravimo proti povečani kopiji vaške situle na Klenik. Leta 1882 jo je našel domačin Janez Grilc. Umetnina, Id je najverjetneje nastala na prelomu 6. v 5. stoletje BC in si jo je umetnik zamislil kot epski spev, prikazuje življenje, običaje in obrede takratnega prebivalstva na Kroni. Napotimo se še na eno zelo znano točko v naši okolici, na geometrično središče Slovenije. Obeležje iz granita je bilo postavljeno leta 1982 in je kraj kjer je bilo izrečenih že mnogo velikih besed naših gostov, ki so ob različnih priložnostih obiskali središče naše države. Sicer pa saj veste kaj pravijo:"Da mora biti vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglavu in enkrat v središču Slovenije". In ko se bomo spuščali s Spodnje Slivne si bomo ogledali še fosilno morsko obalo in še veliko znamenitosti bi se našlo v naših krajih, vsega seveda ne moremo izdati. Povemo lahko le to, da bomo veseli vsakega obiskovalca in mu s ponosom razložili vse o Vačah nekoč in danes. Petra Hiršel, Turistična vodnica
|
.JPG)
.JPG)
